STANOVANJSKE SKUPINE

Stanovanjske skupine so majhne ustanove (stanovanjske hiše), v katerih lahko bivajo fantje in dekleta v starosti do 18 let, ki zaradi različnih razlogov začasno ne bivajo pri svojih starših ali njihovih namestnikih. Običajno se po pomoč v stanovanjske skupine zatečejo po dolgotrajnih sporih v družini, ki so po navadi posledica neprimernih vzgojnih prijemov staršev; v skrajnih primerih govorimo o zanemarjanju, zlorabljanju, pretiranemu razvajanju ipd. Z vključitvijo v stanovanjsko skupino si mladi začasno uredijo bivanjske razmere, dobijo pomoč pri šolanju in urejanju vseh pomembnih zadev, obenem pa jim vzgojitelji nudijo tudi preprosto, a pomembno oporo, mentorstvo ali svetovanje.

Odločitve o bivanju v stanovanjski skupini pa kljub stiski, v kateri se običajno nahaja, mladostnik ne more sprejeti povsem samostojno, čeprav je prav njegova prostovoljna odločitev o bivanju v stanovanjski skupini najpomembnejša. V stanovanjsko skupino lahko pride le v primeru, da se o svoji želji dogovori s socialnim delavcem na Centru za socialno delo, ki deluje v kraju, kjer mladostnik prebiva. Ta se po pogovoru z mladostnikom in njegovimi starši lahko odloči, da odločitev in s tem namestitev podpre in jo izvede z ustreznim formalnim postopkom.

V času od prvega stika z mladostnikom do sprejetja odločitve socialni delavec izbere eno ali več stanovanjskih skupin, jih mladostniku predstavi in se začne pogajati za vključitev.

V primeru, da se odloči za stanovanjske skupine pri Mladinskem domu Jarše, formalni postopek teh pogajanj poteka po naslednjih korakih.

Socialni delavec, ki želi mladostniku urediti bivanje v stanovanjski skupini, na njen naslov najprej pošlje pisno vlogo za sprejem otroka. Vlogo lahko pošlje na naslove vseh štirih stanovanjskih skupin Mladinskega doma Jarše ali na upravo v primeru, da skupin ne pozna dovolj, da bi izbral eno izmed njih. V tem primeru je postopek, opisan v nadaljevanju, daljši.

Vlogi priloži dodatno dokumentacijo, ki mora obsegati vsaj socialno anamnezo in pedagoško poročilo šole, če jo mladosatnik obiskuje, dobrodošla ali celo nujna pa so vsa poročila in zaznamki ustanov, ki so spremljale njegovo stisko v preteklosti.

V nekaj dneh po sprejetju vloge povabimo mladostnika, socialnega delavca in starše, da si ogledajo skupino. Pri obisku dobimo prvo priložnost za medsebojno spoznavanje, gostom pa lahko nazorno predstavimo značilnosti bivanja v stanovanjski skupini. Mednje sodi tudi nabor osnovnih pričakovanj, zahtev in nalog, ki se jim mora mladostnik v skupini prilagoditi.

Prav tako pa želimo ob prvem spoznavanju prisluhniti tudi željam, potrebam in pričakovanjem mladostnika, predvsem zato, da ocenimo, do kakšne mere se jim lahko prilagodi posamezna stanovanjska skupina.

Prvi del formalnega postopka do pridobitve pravice bivanja v stanovanjski skupini je pravzaprav namenjen medsebojnem spoznavanju in razmišljanju o prvih dogovorih o bivanju v skupini, zato pogosto poteka manj formalno. Ni neobičajno, da socialni delavec, mladostnik in starši že pred kakršno koli pisno korespondenco enostavno obiščejo stanovanjsko skupino. Ti obiski so zlasti primerni zato, ker nepoučeni ljudje in njihovi predsodki stanovanjske skupine še vedno opisujejo kot nekakšne sive brezdušne internate, če že ne kot otroške zapore, kar pa je daleč stran od resnice. Obiskovalci nasprotno hitro ugotovijo, da so bolj podobni nadstandardnim dijaškim domovom z vzgojitelji, ki dobro razumejo stiske ljudi in spoznajo, da je omejitev v njih manj, kakor je prijetnih vzpodbud.

Na obiskih poleg drugega ugotovijo tudi, da so osnovne zahteve za sprejem in bivanje v stanovanjski skupini brez izjem naslednje:

*  mladostnik/ca mora obiskovati kakršen koli izobraževalni program ali izjemoma redno opravljati honorarno delo oziroma drugo aktivnost, ki je značilna za večino mladih in je usmerjena v pridobivanje znanj, veščin in navad, ključnih za njihovo samostojnost v prihodnosti.

*  sprejeti mora hišni red posamezne skupine, ki predpisuje, kdaj, kdo in kaj počne v skupini. Najbolj nepriljubljena poglavja v hišnem redu se nanašajo na opravljanje raznih dežurstev, ki pa so nujna za vzdrževanje osnovnega reda skupine.

*  mladostnik je pripravljen reševati svoje težave.

Kdor brezpogojno odklanja šolanje, delo, hišni red in druge aktivnosti v skupini, za katere menimo, da so običajne v življenju večine ljudi, ne more bivati v stanovanjski skupini.

Če mladostnik v načelu sprejema zadolžitve in omejitve in hkrati zase vidi prednosti v bivanju v stanovanjski skupini in kadar je seveda v izbrani stanovanjski skupini na voljo prosto mesto zanj kar zaradi čakalnih vrst sploh ni majhna težava – se približno v treh tednih od prvega ogleda skupine v njej tudi naseli, običajno za čas do dveh let. Ob tej priložnosti socialni delavec izda ustrezno odločbo o namestitvi v stanovanjsko skupino, to je dokument, s katerim se mladostniku podeli pravica do bivanja v stanovanjski skupini.

Zadnje in morda najpomembnejše dejanje sprejema mladostnika v stanovanjsko skupino je podpis sporazuma z vzgojitelji. Ta bodočega stanovanjca obvezuje, da se bo držal pravil in bo izpolnjeval svoje dolžnosti, vzgojitelje pa, da mu bodo pri tem pomagali in ga vzpodbujali. V sporazumu se natančneje določijo tudi pomembnejši skupni cilji, npr. končanje srednje šole ipd.

Dokumenti: Vzgojni načrt stanovanjskih skupin